Citati avtorja Varja Močnik

»Ker je bil v celoti posnet s kamero iz roke, je v prvih gledalcih povzročal slabost. Nihče ni bil navajen celi dve uri gledati podobe, ki se tresejo.«

»Dovolj mi je tega, da veliki režiserji, ki obvladajo svojo obrt in točno vedo, kaj počnejo, mučijo občinstvo. Povrhu to počnejo namenoma in zelo prefinjeno. Prepričana sem, da bi morali svoje veščine in znanje uporabiti kako drugače in ustvarjati boljšo umetnost.«

»Je resnično udaren filmar, je raziskovalec in interpret, predan raziskovanju povsem lastnega filmskega izraza, a tudi prezrtih družbenih skupin, manjšin in skritih dimenzij pomembnih gibanj in osebnosti v slovenski kulturi.«

»Vsakogar, ki se v zadnji polovici stoletja zanima za filmsko umetnost in kulturo, se filmskemu izrazu posveča na tak ali drugačen način ali redno hodi v Kinoteko, je zanesljivo močneje ali nežneje zadela silovita ljubezen do filma Jožeta Dolmarka.«

»Razlog, da se Recha filmsko izraža tako spontano in pristno, morda tiči v tem, da je v stik s filmom prišel že zelo zgodaj, star komaj osem ali devet let.«

»Tako vsebinsko kakor formalno ne zdijo ločen del njegovega ustvarjanja, ne zdijo se poskusi ali segmenti, temveč del celote neke ustvarjalne poti.«

»Začetni formalni eksperiment, ki mu sicer 'zares nikoli ne obrne hrbta'.«

»Film je doma doživel neverjeten uspeh, v prvih desetih dneh predvajanja v Ljubljani ga je videlo kar 15.000 gledalcev.«

»Film in video imata po njenem mnenju pomembno skupno točko ‒ oba sta 'bastarda slovenske kulture'.«

»Pomembno se mi zdi, da se videoumetnost vključi v program kinematografa, muzeja filma, ker je treba nenehno širiti obzorja tega, kaj film je – ni le to, kar je videti na površju, v kanonu.«

»Štigličev izraz temelji na realizmu, v njegovih filmih pa venomer odkrivamo željo po raziskovanju filmskega izraza, po eksperimentu, po vstopanju v nove, še prazne prostore slovenske kinematografije. Kar je lastno le Štigličevemu filmskemu izrazu, so vendarle pogosto temelji (sicer izrazito avtorske ali celo individualistične) slovenske filmske poetike.«

»a kljub temu avtor svojega procesa dela in snovi obravnave ne mistificira«

»Zaradi razloga, zakaj nastanejo, načina, na katerega nastanejo, in direktnosti, s katero delujejo na gledalca, so filmi Andreja Zdraviča filmi v najčistejšem pomenu besede«

»saj kljub temu da se v njem menjajo predmeti obravnave, načini obravnave in nenazadnje tehnologija snemanja, odseva nek določeni pogled na svet, avtorjevo posebno senzibilnost, ki nam z zvočno-vizualnimi impulzi na filmu venomer predstavlja utripanje ali ritem življenja (najsibo narave, urbanega okolja, tehnologije)«

»Njegovo raziskovanje filmskega izraza je pomemben korak v slovenski filmski ustvarjalnosti, hkrati pa eno zanimivejših poglavij svetovne zgodovine filma: aktiven avtor, skupno izrazno polje ustvarjalca in predmeta obravnave pri dokumentarcu ter igrano-dokumentarna forma, v kateri se briše meja med resničnostjo in njeno interpretacijo, so postali razširjeni in pomembni ustvarjalni prijemi v sodobnem filmu.«

»Njegovo raziskovanje filmskega izraza je pomemben korak v slovenski filmski ustvarjalnosti, hkrati pa eno zanimivejših poglavij svetovne zgodovine filma: aktiven avtor, skupno izrazno polje ustvarjalca in predmeta obravnave pri dokumentarcu ter igrano-dokumentarna forma, v kateri se briše meja med resničnostjo in njeno interpretacijo, so postali razširjeni in pomembni ustvarjalni prijemi v sodobnem filmu.«